Obratna sredstva lahko predstavljajo tudi finančno težavo

Vsako podjetje ima del svojega finančnega premoženja tudi v obliki, ki ji pravimo gibljiva ali obratna sredstva, pri tem pa imamo v mislih vse tisto, kar predstavlja imetje oziroma vrednost nekega podjetja in se kaže v obliki dobroimetja ali druge vrednosti, ki ni denarna. Kaj to pomeni? Obratna sredstva predstavlja pri proizvodnih in storitvenih podjetjih vsa zaloga materiala, potrebnega za delo oziroma poslovanje, prav tako pa tudi vse dolgoročne in kratkoročne terjatve, ki še niso prišle na račun v obliki dobroimetja, vse kratkoročne finančne naložbe, ki ravno tako prinašajo vrednost, ter seveda vsa sredstva na banki – v gotovini ali drugi obliki.

Kdaj so obratna sredstva lahko težavna?

Vrednost, ki je vložena v obratovanje podjetja, se izkaže za težavo, kadar postane nesorazmerna. Pri proizvodnih podjetjih je pogosto potreben nakup večje količine materiala, ki se kaže kot zaloga za delo, vendar pa si s tako vloženo vrednostjo ne moremo pomagati pri likvidnosti podjetja. Prav tako na poslovanje močno vpliva, če je terjatev izjemno veliko – kadar te presežejo »razumno« mejo, je sicer, recimo temu zasluženega denarja dovolj, a dokler nam terjatev ne uspe izterjati, si z njimi ne moremo pomagati, kar pomeni, da nam lahko primanjkuje sredstev za lastna plačila.

Kako poskrbeti, da nas obratna sredstva ne bodo obremenjevala?

Potrebno je skrbno načrtovanje in obilo previdnosti. Pri zalogah je potrebno biti skromen, kar kratkoročno žal včasih pomeni, da nam bodo zaradi manjše količine naročila dosegljive po višji ceni. Prav tako je pomembno, da poslujemo s preverjenimi podjetji, ki nimajo težav s plačili, poleg tega pa se z njimi dogovorimo za kratke roke plačil ali celo delno predplačilo (vsaj v vrednosti materiala). Kadar se pri terjatvah zatakne, je najbolje, da takoj pričnemo z opomini in se v primeru, da do poplačila kljub temu ne pride, tudi pravočasno odločimo za izvršbo.

Obratna sredstva lahko predstavljajo tudi finančno težavo

Kako se lotimo izterjave?

V prejšnjih rubrikah smo obravnavali terjatev. Omenili smo, kaj terjatev je in kako nastane. Morda bi lahko še navedli, da terjatev ni nujno samo neplačniška disciplina. Brez večjih težav se lahko zgodi, da dolžnik, ki je mimogrede lahko precej uspešno podjejte, zapade v določeno krizo in enostavno ne more poravnati določenega zneska. Seveda se to uspešnim podjetjem zgodi bolj poredko. Zato pa se končnim uporabnikom, torej fizičnim strankam, lahko zgodi hitreje oziroma bolj pogosto.

Vse bolj pogosto poslušamo o odpuščanju zaposlenih, o podjetjih, ki gredo v stečaj in podobno. Takšni nesrečni dogodki proizvajajo zapadle terjatve. Na žalost so ljudje, ki izgubijo svojo službo, velikokrat nezmožni plačevanja, vsaj rednega odplačevanja. Kar pa lahko predstavlja težavo za upnika. Gre namreč za začaran krog. Tudi upnik je zagotovo na eni strani dolžnik. Kako pa se potem takem lahko lotimo izterjave?

Izterjava je lahko kratkoročna ali dolgoročna. Kratkoročne terjatve zapadejo prej kot v enem letu, med tem ko dolgoročne terjatve pa zapadejo v obdobju daljšem od enega leta.  Pred samim postopkom je najbolje, da se dolžniku pošlje opomin, s katerim ga opomnimo na neporavnan račun oziroma dolg. Ta postopek nakazuje na najoptimalnejšo pot, to je izvensodna pot. Tovrstna pot je tudi manj stroškovna, kaji sodniške takse so kar precej visoke. V kolikor pisni opomin ni dovolj, se dolžnika pokliče. V tem postopku se upnik z dolžnikom skuša dogovoriti o srečanju, kjer se poslovni partnerji lahko dogovorijo o nadaljnjih postopkih ter o morebitnih posledicah, ki lahko sledijo v primeru neporavnave dolga.

Kako se lotimo izterjave?