Kako lahko ukrepamo, ko dolžniki prihajajo iz tujine?

V seriji člankov objavljamo vse o terjatvah. Kaj so, kako nastanejo, kako se jim ogniti ter kako poskrbeti za poravnavo terjate? V prejšnjem članku smo obravnavali kako poskrbeti, da dolžniki pravočasno poravnajo terjatev. Natančneje, govorili smo o tem, kako stopiti v stik z dolžnikom in ga skušati prepričati v pravočasno poravnavo dolgov.

Ker pa položaji niso rožnati, je včasih potrebno pristopiti tudi malo bolj ostro. Zato je tu na voljo tudi sodna pot, ki pa ni vedno najugodnejša. No, če je uspešna, potem je to dodatno breme dolžnika. Zadeva se seveda lahko zavleče, kar pa ni ugodno za upnika, kajti rok zapadlosti je pet let, če ni drugače z zakonom določeno. Kaj pa v primeru, če je dolžnik iz tujine? Kako v takšnih primerih pristopiti k terjatvi? Najprej naj omenimo, da je izterjava lahko notranja ali zunanja. Notranja pomeni, da jo vodi podjejte, ki je hkrati upnik. To je velikokrat lahko časovno preveč obremenjujoče za podjetje, zato je zunanja izterjava mnogokrat bolj ugodna. Kako se podjetje loti zunanje izterjave? Dokaj enostavno. Najame agencijo za izterjavo. Agencija za izterjavo ima določena pooblastila, s katerimi lahko podjetju omogoči, da so dolgovi ustrezno poravnani. Ta pooblastila so seveda v povezavi s sodiščem, tako da je upnik precej razbremenjen. V kolikor podjetje vodi notranjo izterjavo, je lahko postopek precej bolj neugoden, zlasti če je dolžnik iz tujine. To je še en razlog zakaj izterjavo prepustiti agenciji. Kajti agencije so povezane z agencijami na tujem in  postopek brez večjih zapletov lahko steče. Agencije preko agencij na tujem trgu sprožijo sodni postopek, s katerim se izterjava prične.

Kako lahko ukrepamo, ko dolžniki prihajajo iz tujine?

Kdo nam lahko pomaga, če dolžniki ne plačujejo računov?

V prejšnji rubriki smo navajali možne razloge o tem, kako pride do terjatve oziroma do neplačil. Kaj v takšnih primerih lahko storijo upniki, ki so mimogrede lahko pravne ali fizične osebe. Omenili smo, da je najbolje, da na začetku skušajo upniki ugotoviti vzrok neplačila.

Lahko bi rekli, da je najbolje, da upniki pričnejo z bolj milimi postopki in načini, s katerimi si bodo zagotovili poplačilo. Pričnejo torej z navadnim obvestilom in telefonskim klicem. Vendar takšni postopki niso vedno uspešni, oziroma lahko bi rekli, da so precej neuspešni, zlasti ko gre za večje vsote. Sodna pot je zagotovo precej zakomplicirana in stroškovno obremenjujoča, vendar je v določenih primerih edina možna pot. Zato je najpomembneje, da se upnik oboroži s pravniki, ki ga bodo vodili, usmerjali in mu ustrezno svetovali.  Pred kakršnim koli postopkom se je najprej dobro pozanimati o finančnem stanju dolžnika. Če imate tovrstno informacijo, so lahko vaše grožnje še toliko bolj uslišane še pred sprožitvijo postopka na sodišču.

V kolikor pa ni druge poti, potem lahko sodni postopek sprožite z oddano vlogo ali preko izpolnjenega obrazca za izvršbo. Za sodno izterjavo pa seveda mora prosilec predložiti še ustrezne verodostojne listine. Če je vloga ustrezna, se proces lahko prične. Dolžnika se po začetku postopka ustrezno obvesti.  Če se dolžnik v določenem roku ne odzove na sodno terjatev in ne poravna dolga, sledijo postopki prisilne poravnave dolga. Ta se izvede tako, da se najprej preveri dolžnikov račun, nakar sledi omejitev računa. Tu se nastavijo določeni odbitki, ki se dolžniku samodejno ob vsakem prelivu odbijejo za poplačilo upnika.

Kaj pa v primeru, če je dolžnik iz druge države?

Kdo nam lahko pomaga, če dolžniki ne plačujejo računov?