V prejšnjem članku smo govorili o možnosti odkupa terjatve. Govorili smo predvsem o prednostih odkupa terjatve ter o možnosti samega odkupa. Odkup terjatev izvede agencija za izterjavo. Seveda se tudi agencija ne bo brezglavo podala v odkup, če ni prepričana, da lahko posel dobi.

Lahko bi rekli, da je odkup terjatev upravičen tedaj, ko dolžniku proces izterjave enostavno vzame preveč časa in tudi denarja. Kaj pa v primer, če agencija odkloni sodelovanje oziroma odkloni odkup terjatev? Kaj nam preostane? Najprej povejmo, da do takšnega primera pride predvsem, če so podatki na osnovi katerih agencija lahko izterja dolg, nepopolni. Zato agencija pred odkupom zahteva vpogled v stanje dolžnika, proces dosedanje izterjave, plačilno sposobnost dolžnika in podobno. Lahko si torej samo mislimo, kako bi bilo, če bi dolžnik prijavil stečaj.

Verjetno se agencije ne bi želele spustiti v tovrsten boj. Ali pa? Poglejmo kaj lahko naredimo, če je dolžnik prijavil stečaj. Najprej preverimo dolžnika. Če sumimo, da je zoper dolžnika stekel stečajni postopek, se o tem lahko prepričamo na agenciji za javnopravne evidence in storitev, AJPES. Če ugotovimo, da je dolžnik v stečaju, mora upnik svoje terjatve prijaviti v stečajno maso. Če to ne naredi v roku treh mesecev, bo terjatev propadla, česar pa si upnik nikakor ne sme privoščiti. Terjatev lahko najenostavneje upnik prijavi  v stečajno maso tako, da na sodišče, kjer je ta primer zabeležen in ga to sodišče tudi vodi, pošlje dokument, v katerem se navedejo terjatve, ki jih ima upnik do dolžnika. Seveda mora dokument vsebovati tudi ustrezna dokazila, kot so računi, izračun obresti in podobno. Od tu naprej pa je zgodba popolnoma enaka. Preko sodišča se skuša doseči poplačilo terjatev.