V prejšnjem prispevku smo obravnavali terjatve. Omenili smo, da je terjatev pravica zahtevati od določene osebe ali podjetja plačilo dolga. Torej cesarju cesarjevo. Vendar pa je poleg tega zelo pomembno razumevanje, kako do zahteve po terjatvi sploh pride.

Včasih lahko terjatev nastane pomotoma, zato je pomembno, da podjetje ali kočni porabnik redno plačuje obveznosti, ki so mu ali so ji naložene. Tukaj imamo v mislih različne naročnine, obročna odplačevanja in podobno. Pri tem se je dobro vprašati, ali imamo kakšne upnike, katerim že kar nekaj časa dolgujemo določeno plačilo? Če to drži, potem po vsej verjetnosti lahko v kratkem pričakujemo obvestilo, ki od nas terja določen znesek. V kolikor imate določeno terjatev, ki pa je starejša od pet let, potem lahko to terjatev mirno spregledate, kajti po petih letih so terjatve že zastarale.

Če pa je terjatev še v teku, potem pa bo upnik seveda zahteval poplačilo. To najpogosteje pomeni po sodni poti, kjer pa mora dolžnik nositi vse stroške, ki nastanejo na tej poti. Do terjatve na splošno pride, ko podjetje za opravljeno storitev ali dobavljeno blago izda račun podjetju ali fizični stranki. Vsak račun ima seveda predviden rok zapadlosti oziroma rok plačila, do katerega mora biti naveden znesek poravnan na ustrezen račun. V kolikor se do določenega datuma znesek ne poplača, mora podjetje od dolžnika terjati poplačilo. Postopki, načini izterjave, čas, ki ga ima upnik na voljo, in seveda koliko časa ima dolžnik na voljo pred posredovanjem sodišča, pa si lahko preberete v nadaljevanju.