V prejšnjem članku smo govorili o načinih izterjave. Natančneje smo govorili o tem kako lahko upnik najame agencijo, s katero bo prišel do zneska, ki mu pripada. Ker te postopki niso enostavni, je najbolje, da se upnik posluži tretje stranke, to je agencije za izterjavo.

Agencije terjajo dolžnika v imenu upnika, sprožijo sodni postopek, preganjajo dolžnike tudi, če so ti na tujem. Uspešnost agencije je seveda odvisna od zneska, ki ga dolžnik dolguje, od dokazil, ki jih predloži upnik in seveda časa. Izterjava ima rok, zato je to morda največji in najpomembnejši faktor uspešnosti izterjave. Ker pa časa ni ravno veliko, zastaralni rok je pet let, če ni z zakonom določeno drugače, je pomembno, da se ta proces prične čim hitreje.

Podjetja oziroma upniki pa potrebujejo poplačilo čim hitreje, že danes. Tudi upniki so lahko na drugi strani dolžniki. Gre za začaran krog. Torej, kako si upnik lahko zagotovi čim hitrejšo poplačilo in posledično brezskrbno nadaljevanje poslovanja? Dokaj enostavno. Odgovor je odkup terjatev. Ko dolžnik ne uspe z izterjavo in ta že predstavlja strošek podjetju, ker enostavno vlaga preveč časa in preostalih sredstev, je čas za idejo o odkupu terjatve.

Prednost podjetja za takšno odločitev je več kot očitna. Ob ustreznem dogovoru z agencijo, ki odkupi terjatev ali več terjatev, se izvede takojšen priliv likvidnih sredstev. To pa pomeni sveženj za nadaljevanje poslovanja. Torej ni potrebno čakati ali se bo dolžnik usmilil in plačal račun. S tem, ko agencija odkupi terjatev, se upnik izogne najhujšemu scenariju, to je neuspešni izterjavi, za katero pa že vemo, da se s časom le še bolj otežuje in zavlačuje.